Na kliničnopsihološko obravnavo ponekod šele leta 2031

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja predstavniki pacientov in psihoterapevtov opozarjajo na predolge čakalne dobe in vse večje duševne stiske, zlasti med mladimi. Ministra za zdravje Tadeja Ostrca pozivajo k čimprejšnjemu izvajanju zakona o psihoterapevtski dejavnosti in zagotovitvi javno dostopne psihoterapevtske pomoči.

Na dolgotrajno čakanje na strokovno pomoč so v skupni izjavi opozorili Zveza organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev Slovenije (ZOPS), Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, Univerza Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana in Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije. Poudarili so, da morajo biti psihoterapevtske storitve dostopne glede na potrebe posameznika in ne glede na njegovo plačilno sposobnost. »Duševno zdravje ne sme postati privilegij premožnejših, pravočasna pomoč pa ne izjema, temveč standard javnega zdravstvenega sistema,« so zapisali.

Na prvo obravnavo čez več kot štiri leta

Kako dolge so čakalne dobe, kažejo podatki portala eZdravje. Pri Inštitutu za klinično psihologijo in psihoterapijo je bil 9. oktobra prvi okvirni termin za kliničnopsihološko obravnavo naveden šele februarja 2031, za prvo kliničnopsihološko obravnavo otroka ali mladostnika pa novembra 2029. Gre sicer za okvirna termina posameznega izvajalca, pri katerem pred obravnavo opravijo triažo napotnic. Podpisniki izjave so opozorili, da dolge čakalne dobe beležijo še pri drugih izvajalcih. »Otroštvo ne more čakati do leta 2029. Duševna stiska ne more čakati do leta 2031,« so poudarili. V izjavi so navedli še podatek Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, kjer naj bi 2. oktobra čakalna doba za pedopsihiatrično obravnavo s stopnjo nujnosti redno znašala 1080 dni oziroma skoraj tri leta.

Več kot petina mladostnikov s povišano verjetnostjo depresije

Ob težavah z dostopnostjo strokovne pomoči skrb vzbujajo podatki o duševnem zdravju mladih. Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) HBSC je pokazala, da se je delež mladostnikov s povišano verjetnostjo depresije med letoma 2018 in 2022 povečal s 13,4 na 22 odstotkov. Več kot tretjina mladostnikov (35,7 odstotka) je leta 2022 poročala o rednem doživljanju najmanj dveh psiholoških oziroma psihosomatskih simptomov, kot so nervoza, nespečnost in razdražljivost. Znanstvena analiza slovenskih podatkov raziskave HBSC iz leta 2022, objavljena letos, je pokazala še, da je 16,7 odstotka mladostnikov v zadnjih 12 mesecih resno razmišljalo o poskusu samomora.

Na razširjenost duševnih stisk opozarja raziskava Duševno zdravje mladih v Sloveniji v kontekstu globalnih kriz, ki jo je pod vodstvom prof. dr. Metke Kuhar izvedla Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Med 1059 sodelujočimi mladimi, starimi od 16 do 24 let, je vsak peti svoje duševno zdravje ocenil kot slabo ali zelo slabo. Strokovno pomoč je v zadnjem letu poiskalo 19 odstotkov vprašanih, še 29 odstotkov pa jih je o tem razmišljalo, vendar se zanjo niso odločili. Med razlogi so navajali stroške, pomanjkanje informacij o ustrezni pomoči in nelagodje ob razkrivanju osebnih težav.

Od ministra zahtevajo časovnico in načrt zaposlovanja

Podpisniki izjave so opozorili, da je zakon o psihoterapevtski dejavnosti že sprejet, vendar pacienti njegovih učinkov še ne občutijo. Zakon je začel veljati decembra lani, uporabljati pa se bo začel 19. aprila 2027. Med drugim ureja poklic psihoterapevta kot reguliran poklic v zdravstveni dejavnosti ter pogoje za izvajanje psihoterapevtskih obravnav.

Od ministra za zdravje Tadeja Ostrca zahtevajo, da zagotovi pravočasno izvedbo preostalih zakonsko predvidenih ukrepov, dokončanje potrebnih postopkov in vzpostavitev pogojev za izvajanje dejavnosti. Zavzemajo se za širitev javno dostopnih psihoterapevtskih obravnav ter vključevanje ustrezno licenciranih psihoterapevtov v javno zdravstveno mrežo in druge resorje. Pričakujejo javno predstavitev časovnice izvajanja zakona, načrta novih zaposlitev psihoterapevtov v javnem zdravstvenem sistemu in merljivih ciljev za skrajševanje čakalnih dob. Opozarjajo še, da morebitne dodatne spremembe zakonodaje ne smejo postati razlog za odlašanje z že predvidenimi nalogami. »Ljudje ne potrebujejo novih obljub. Potrebujejo pravočasno, strokovno in javno dostopno pomoč,« so sklenili.

Pod stresom že skoraj polovica prebivalcev

Na vse večje psihološke obremenitve opozarja še raziskava WIN Worldviews, katere rezultate je ob svetovnem dnevu duševnega zdravja objavil Inštitut Mediana. Kar 44 odstotkov vprašanih v Sloveniji je navedlo, da so zelo ali dokaj pogosto pod stresom, medtem ko je leto prej tak odgovor podalo 31 odstotkov vprašanih. Delež je višji od evropskega (40 odstotkov) in svetovnega povprečja (42 odstotkov). Razlike so izrazite zlasti med spoloma. O pogostem stresu poroča 53 odstotkov žensk in 36 odstotkov moških. Najpogostejši vir stresa je služba, ki jo je navedlo 35 odstotkov vprašanih, sledita zdravje z 28 in družina s 26 odstotki.

Ministrstvo za zdravje je ob svetovnem dnevu duševnega zdravja medtem poudarilo širitev mreže centrov za duševno zdravje. Po njegovih navedbah v Sloveniji trenutno deluje 22 centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter 19 centrov za odrasle. Kljub širitvi mreže pa podatki o čakalnih dobah kažejo, da pravočasen dostop do posameznih specialističnih obravnav ostaja velik problem.